sobota, 22. december 2012

Božična tekma - hitrost in težavnost Jesenice

Letos je tradicionalna tekma skoraj odpadla, a smo na miklavža vseeno prejeli obvestilo, da tekma (zaradi velikega zanimanja) bo. Imeli smo kar nekaj naših predstavnikov.

Ob 9ih so začeli najmlajši - mlajši cicibani in cicibanke (2004 in mlajši). Med fanti tokrat nismo imeli predstavnikov. Med puncami pa kar tri. Med 22 tekmovalkami so dosegle naslednje rezultate:
- 3. Nika Dolenec
- 15. Brina Vrhovnik
- 19. Sara Ferreira

posnetek plezanja naših punc

Ob 11:30 so nadaljevali starejši cicibani in cicibanke (2002 in 2003). Tudi v tej kategoriji smo imeli 3 punce ter dva fanta. Punce so med 16 tekmovalkami dosegle naslednje rezultate:
- 11. Neža Pisk
- 12. Lara Ogrin
- 15. Patricija Klemenčič
Med 6 fanti pa so naši bili:
- 3. Ruben Ferreira
- 5. Aljaž Luznar

posnetek plezanja naših fantov in punc

Nadaljevali so mlajši dečki in deklice (2000 in 2001). Imeli smo tri predstavnike: eno punco in dva fanta - Eva si je med sedmimi puncami delila 6. mesto, za fante pa rezultatov na žalost še nimam.

Zadnja kategorija v kateri smo imeli predstavnike pa so bili starejši dečki in deklice. Med 5timi fanti je Žan dosegel odlično 1. mesto. Med prav toliko puncami pa Neža 4. mesto.

Slike

Čestitam vsem tekmovalcem in tekmovalkam za dobre dosežke. Če bi upoštevali samo težavnost (hitrost pri nas mlajše kategorije razmeroma težko trenirajo), bi bili rezultati še boljši. Bravo :-)

Čestitke in zahvale pa gredo tudi organizatorjem - ŠPO Jesenice se je res lepo potrudil.

sobota, 24. november 2012

Preizkus forme v skali - Doberdob

Oziroma dan, ko ni šlo vse po načrtih.

5b+


Prejeli smo vabilo od Petra Mraka na preskus forme / tekmico / druženje. Na pot smo se odpravili voznik in tri punce. Cilj ni bil povsem znan - telovadnica v Novi Gorici ali pa plezališče Doberdob v Italiji - vse je bilo odvisno od vremena.

Pot do cilja ni potekala ravno po načrtih, saj smo se zaradi moje neumnosti (pozabil komplet dokumente) najprej vrnili iz Idrije, nato pa se je še izkazalo, da Nikin želodec ni tako vzdržljiv kot njene roke (podrobnosti bomo pa izpustili).

Kljub vsemu praktično nismo nič zamudili, ker smo šli direktno v plezališče namesto v Novo Gorico, kamor smo bili prvotno namenjeni. Plezališče smo po zaslugi dobrega opisa našli takoj. Otroci (bilo jih je okrog 12, od tega 4 punce) so imeli na voljo 6 smeri na top rope (od 3 pa do 5b+). Prav zadnja smer je povzročala težave Niki in Emi, Neža pa je vseh 6 smeri splezala v prvo. Nika pa je za zadnjo potrebovala 3 poskuse. Tisti, ki so uspešno opravili z vsemi 6timi  smermi so se lahko poskusili v finalni smeri - Abo 6a+. Vsak je imel dva poskusa, a vrha nismo videli. Dejansko so vsi prišli do enake višine - bistvenega odstopanja ni bilo, čeprav so bile razlike v starosti in višini precejšnje.

Na koncu so vsi udeleženci dobili simbolične nagrade. Jaz pa lahko samo pohvalim naše punce, ki so se povsem enakovredno kosale z ostalimi. Najbolj važno pa je, da so vse tri uživale cel dan in se odlično razumele med sabo - pa še na sončku smo bili!

Slike

Borba v finalni smeri

P.S. Ko smo bili že nekaj časa doma, pa prejmem še SMS, ali ste vi mogoče pozabili modro jopico... Itak da je bila naša - je bil tak dan, da smo pozabljali na stvari :-)

sreda, 15. avgust 2012

Monte Rosa 2012 - poročilo

Odprava se je uspešno zaključila. Osvojili smo vse kar smo nameravali. Vreme je bilo krasno. Spodaj pa sledi malo bolj podropno poročilo.


četrtek 9.8. 
Iz Žirov smo se odpravili okrog 4ih. V kombiju, ki smo ga najeli na Breznici, nas je bilo 8. Ekipa je bila malo drugačna, kot je bilo prvotno načrtovano, saj se je odhod zaradi vremena prestavil za 14 dni. Pot do Alagne Valese je potekala brez zapletov. Sicer smo se morali kar dostikrat ustaviti zaradi WCjev (zadnje vrste so pač malo rajale). Med potjo smo se odločali ali gremo na dve ali tri gondole oz. ali gremo z gondolo do  2980m ali do 3275mnv. Razloga za in proti pa sta bila: težki ruzaki vs. aklimatizacija. Na koncu smo se odločili, da bomo šli čim višje. Okrog 11ih smo prispeli na cilj in začeli z iskanjem primernega mesta za prenočitev. Ker nismo nič našli, smo se na koncu odločili, da prespimo kar v in ob kombiju na parkirišču. Na srečo nas ni celo noč nihče preganjal...



petek 10.8
Ko se je zdanilo, smo se zbudili med visokimi gorami, ki so bile obkrožene s sivimi oblaki oz. meglo. Nič kaj spodbuden pogled, ampak bilo je šele jutro. Počasi (ko smo bili že vsi siti, je bilo potrebno še pečt jajca ipd.) smo pojedli in se pripravili na odhod v višave. S kombijem smo se zapeljali do izhodišča. Medtem, ko sem kupoval karte, je Bejži peljal kombi nazaj na parkirišče, kjer smo spali.
Za ceno 35€ na osebo smo se povzpeli s tremi gondolami (1. Alagna-Pianalunga iz 1212 na 2045; 2. Pianalunga-Cimalegna-Salati 2050 > 2980 in 3. Passo dei Salati - Punta Indren 2961 > 3275) do višine 3275m.
Naprej smo nadaljevali pot čez ledenik in skale, ki so dobro zavarovane do koče Rifugio Gnifetti (3647m). Dodelili so nam sobo 24 v kateri je bilo prostora za 10 ljudi. Nažalost smo s šaro zasedli 9 in ne samo 8 postelj, kar je povzročilo nekaj problemov, ko sta k nam sta pozneje prišla še dva italijana.
Po malici smo se odpravili na aklimatizacijski vzpon. Šli smo za kočo, kjer se že takoj začne ledenik  Ghiacciaio del Lis Orientale. Namestili smo si opremo (nekateri smo takrat prvič stali v derezah) in sestavili dve navezi po 4. Na tem ledeniku so že takoj na začetku razpoke, ki pa kasneje na srečo postanejo čedalje bolj redke. Zasopihali smo v klanec. Kmalu se je izkazalo, da hoja na tej višini ni ravno sprehod po dolini, obenem pa so se (pri nekaterih bolj, pri drugih manj) pokazali prvi znaki višinske bolezni. Kljub vsemu smo brez večjih težav prispeli na 4215m visoki Vincentphyramide.
Po začetnem veselju nas je streznil Ivan, saj je končno prišel njegov trenutek, ko je s štrikom udrihal po naših zadnjicah. On je bil namreč edini, ki je že bil na taki višini. Sestop je potekal tekoče in brez posebnosti.  Opremo sebe smo nastavili sončku pred kočo. Grega in Bejži sta imela največ težav z višino in sta šla takoj spat, ostali pa smo malo kuhali (s seboj smo imeli namreč kar dva kuhalnika), jedli, pili in se pogovarjali. Dan smo zaključili s kartanjem. Kar kmalu smo se odpravili spat, saj smo bili vsi bolj ali manj utrujeni - tako ali tako smo se dogovorili, da se bomo zbudili okrog 5ih zjutraj.
Izkazalo se je, da je v koči elektrika (pričakovali smo drugače) - sicer vtičnic ni na pretek in tudi tekoča voda, ki ni pitna in počasi teče, a za zobe umiti jo je. Cene so pa naslednje: postelja za eno noč 14€, 1l vode 4€, kozarček pira 5€.


sobota 11.8
Alarm me opozori, da je ura 5:15 (Italijana sta se že prej odpravila), to sporočim ostalim in kar hitro je padla odločitev, da bomo še malo potegnili. Ob pol 7ih dejansko vstanemo, večina se počiti razmeroma dobro, tudi Bejži za katerega nas je že skrbelo, da bo dejansko zbolel. Sam pa sem bil zelo utrujen, saj praktično celo noč nisem zatisnil očesa in dejansko nisem vedel ali bom sploh lahko šel na današnji pohod ali ne. Po zajtrku in jutranjih pripravah (beri Kitzbuhel - WCji v koči so bili namreč čičevci, s smučarsko palico (Elan), s katero si imel popravne udarce, če si v prvo zgrešil luknjo. Splakovanje je potekalo tako, da si gor zlil malo vode iz plastičnih kant, ki so bile na hodniku pred WCji) se okrog 8ih odpravimo na nov pohod. Začetni vzpon je bil isti kot v petek (zame sicer bistveno težji), nato pa smo zavili drugam. Gužve praktično ni bilo, saj so se vsi odpravili že bistveno prej. Vreme je bilo prekrasno, če odštejemo veter, ki je kar močno pihal. Imeli smo lep razgled na Liskamm, kasneje pa smo zagledali tudi Matterhorn. Odločili smo se da najprej osvojimo Zumsteinspitze, ki je s 4563m najvišja točka odprave. Povsem pod vrhom gre pot po 40° grebenu, ki se zaključi s 5m skalnim skokom. To smo dosegli po ene 3-4 urah, kar pomeni, da smo imeli kar dober tempo (vmes smo izgubili še en telefon, ampak to je že druga zgodba).
Pot smo nadaljevali proti Signalkuppe, ki je samo 10m nižja. Na tem vrhu stoji najvišje ležeča koča v Evropi:
Capanina Regina Margherita. Pot do koče je malo lažja, a vseeno strma. V koči smo spili en čaj, malo pomalicali in se odpravili dalje proti 4432m visokem Parrotspitze in nato po precej zračnem grebenu naprej na Ludwigshöhe (4341m). Od tam smo po grebenu nadaljevali pot proti dolinici pod Schwarzhornom (4322m), na katerega so se povzpeli vsi razen mene, saj mi njegova strmina ni ustrezala. Ko smo se spet vsi zbrali, smo se odpravili proti še zadnjemu vrhu nad 4000m, ki je bil na našem seznamu - Balmenhorn (4167m), na katerem je kip Jezusa. Od tukaj pa je pot sledila samo še navzdol po že precej južnem snegu proti naši koči. Pot je potekala brez zapletov in razmeroma hitro. Tako, da smo ob 17:30 prispeli do koče, vsi razmeroma utrujeni in zelo zadovoljni saj nam je uspelo vse kar smo načrtovali in to brez kakšnih nevšečnosti. Preostanek dneva je bil podoben petkovem: kuhanje in kartanje. Spat smo šli med deveto in pol enajsto.


nedelja 12.8
Zbujati smo se začeli okrog sedmih. Ko smo pozajtrkovali, pospravili vsak svoje ležišče in spakirali vso šaro smo se odpravili proti gondolam - tokrat z derezi, saj je bil ledenik še pomrznjen. Na skalnem delu smo malo  zavili iz poti in imeli malenkostno težji sestop, drugih težav pa ni bilo. Mojster, ki je vozil zgornjo gondolo nas ni nič opozoril, da se misle odpeljati in se je kar odpeljal, tako da smo morali počakati, da se je vrnil. V dolini smo se sprehodili do kombija, z veseljem zamenjali težke gojzarje za natikače in se odpeljali proti avtocesti. Vmes smo iskali kakšno picerijo, ki je kar nismo in nismo našli - no na koncu nam je le uspelo, tako da smo okrog 12ih imeli kosilo.
Nadaljevali smo proti Sloveniji, vmes dvakrat tankali (40€ in 20€) in z rezervo prišli do Fernetičev, kjer smo našga folksvagna natankal za točno 120€. Ob pol osmih zvečer pa smo srečno prispeli domov v Žiri.


Zaključek
Najlepše bi se zahvalil Ivanu, da se mu je ljubilo organizirati turo in Šuškovcu, ki mi je posodil skor vse razn gat :-)

slike: četrtek in petek
slike: sobota, nedelja

nedelja, 12. avgust 2012

sreda, 08. avgust 2012

Monte Rosa 2012 - priprave

Priprave na letošnjo odpravo na štiri tisočak so skoraj končane... Jutri ob 4ih odrine osem članska ekipa iz Žirov. Dejansko gre za ponovitev odprave iz leta 2007, ki jo je lepo opisal Martin http://mab.gmajnica.si/monte-rosa-07-5-porocilo/ - samo ekipa je druga (en član je isti, od drugega člana bo pa duh z nami :-) )



Okviren načrt je takle:
1. dan (čet): vožnja (7h) do Alagna Valese in "kampiranje"

2. dan (pet):
  • Z gondolo Alagna-Pianalunga pridemo iz 1212 na 2045 mnv, nadaljujemo z gondolo Pianalunga-Cimalegna-Salati 2050 > 2980 mnv. Obstaja tudi tretja gondola, ki pa jo bomo zaradi aklimatizacije verjetno izpustili (Passo dei Salati - Punta Indren 2961 > 3275mnv)
  • Vzpon do koče Rifugio Gnifetti (3647m)
  • Aklimatizacijski vzpon na 4215m visokega Vincentphyramid
  • Hiranje :-)
3. dan (sob): Vzpon do najvišje evropske koče Capanina Regina Margherita, ki je na vrhu Signalkuppe, na poti nazaj pa še dodatni vzponi na ostale vrhove (odvisno od počutja, moči, itd.)

4. dan (ned): spust (peš + gondole) do izhodišča in vožnja domov.


Če bo možno, se bomo v živo javili tudi na blogu, tako da lahko kaj pogledate.

petek, 06. julij 2012

Začetek Letne Sezone

Planjava:
Že zelo dolgo smo imeli v načrtu, da bomo šli za otvoritev sezone plezat v J steno Planjave. Na koncu sva le pred tremi tedni 16. junija z Robertom ujela lepo vreme in odšla splezat Humar-Škarja (IV, 270m), na vrh sva prišla tako hitro, da sva se odločila splezati še eno, tako da sva nahitro brez ruzaka odcapljala nazaj pod steno, vzela še drugi ruzak in zaradi otrujenosti malo počasneje slpezala še Sobotno (V+, 210m). Ker sva na vrhu imela vso opremo sva lahko šla kamor sva hotela, tako da sva se odločila narediti en krog in šla pogledat kočo na Kamniškem sedlu pri kateri pa se nisva ustavila ker naju je nekaj 100m pred njo premamilo melišče po katerem sva lahko bila veliko hitrejša v dolino. V Planjavi sva tudi ugotovila, da se ne bo letos več plezalo (v južnih stenah je prevroče).

Steber Revežev:
Ker smo griče pomladi tako pogrešali sva z Robertom morala iti takoj plezat, zraven pa je bil še Ivan, zopet smo že v ponedeljek 18. junija bili zopet naštimani. Po vroči Planjavi smo se raje odločili kar za severno steno Velike Mojstrovke. Ker je Ivan v Mojstrovkah preplezav že vse klasike razen ene nismo imeli veliko izbire. Morali smo iti plezat čisto na konec stene v Steber Revežev (V-, 500m). Smer se mi je zelo dopadla, ima lepe logične prehode katere pa po policah lahko hitro zgrešiš če nisi pozoren. Glede na to da smo plezali trije smo na vrh prišli kar hiro, in si tako vzeli malo več časa za sestop. Na Vršiču pa nas je pozdravilo kar nekaj starodobnih trahtorjev iz Nemčije (take trahtorje pa ne vidiš vsak dan na Vršiču), kod da bi nagradili Ivanov dosežek, ker je preplezal vse klasike po Miheliču v Mojstrovkah (bravo!!).

Veliki Draški Vrh
Ker je Borut (aao, morem napisat :)) imel še neporavnane račune v smeri DKV (V-, 400m) sem bil zopet 23. junija naštiman. zaradi daljšega spanca sva se odločila, da bova v Krmi v soboto zvečer prespala ampak na koncu se nisva naspala, ker nisva upoštevala zgodnjih planincev, kateri so navsezgodaj odhajali na Triglav, nekateri že ob 2h zjutraj. Nenaspana sva se lotila smeri v kateri sva se kar lepo naplezala, z orentacijo nisva imela problemov če upoštevam, da sva v prvih štirih cugih plezala samo navpično in si malo otežila, apak lahko rečem na nek način polešala smer. stena Velikega Draškega vrha ima eno slabo lastnost in to je sestop, če ne poznaš sestopa čez Tošc (naj bi bil malo za poplezat II, III ampak zelo zelo krajši). Midva sva šla naokoli do Staničevga doma in nato v Krmo kjer se je kar vleklo po tistem soncu. Če naju je v steni malo zeblo naju na sestopu ni več.

SZ stena Triglava:
Klasike so še kar padale, tako da sva z Borutom že zopet naslednji vikend 29.juni bila v Vratih. Po slabi izkušnji iz spanja v Krmi sva si tokrat v Vratih dobila malo boljši plac za spat no vsaj Borut si ga je mene pa so celo noč motile miši. V soboto zjutraj na parkirišču se nama je zdelo, da sva malo predolgo spala, kar sva potem pod steno ugotovila saj so plezalci že napadali smeri čeprav niso spali v Vratih. Midva sva v smer Sandija Visjaka (V, 600m) vstopila ob 8h. Odločila sva se, da bova plezala kakor hitro se je dalo, tako da sva čez lažje cuge plezala štajerca, kar bi se lahko obrestovalo na hitrosti, če se ne bi tako lovila po skici in sami smeri. Problematičen je bil 3. in 4. cug katera se mi zdita, da sta malo napačno narisana na skici iz Miheličeve knjige. No vsaj ostali del smeri sva našla lepe prehode, tako da sva lahko plezala hitro in sva še vseeno lahko šla čisto do vrha stene po originalni varjanti.

Slike

ponedeljek, 18. junij 2012

DP v težavnosti 2012 - druga tekma


Minuli vikend je v Šmartnem pri Litiji potekala druga letošnja tekma v težavnosti za DP za srednje kategorije. Žan je dosegel solidno 14. mesto.

video posnetek Žanovega plezanja

Minuli teden smo tudi zaključili z organizirano vadbo za osnovnošolce - se vidimo septembra.

nedelja, 03. junij 2012

DP v težavnosti 2012 - prva tekma

Včeraj je v Slovenski Bistrici potekala prva letošnja tekma v težavnosti za DP za srednje kategorije (Žan letos nastopa med starejšimi dečki in je naš edini predstavnik v DPju).
Žan je kljub temu, da je za njega letos kar nekaj novosti (plezanje na pogled in z varovanjem od spodaj), dosegel zelo dobro 4. mesto, ki si ga je sicer delil še z nekaj tekmovalci - a to ne zmanjša odličnega začetka sezone.
Bravo - le tako naprej.

nedelja, 27. maj 2012

Plezalna bitka pod Krnom 2012

Ta vikend se je v Kobaridu odvijala balvanska tekma, ki ponavadi poteka v sklopu Outdoor showa. Le ta je letos odpadel, organizatorji balvanske tekme pa so kljub vsemu organizirali tekmo.

AO Žiri je imel dva predstavnika: Nika je bila med mlajšimi cicibankami odlična 2, Žan pa je bil v konkurenci starejših dečkov odličen 3.




Plezanje Nike

sobota, 05. maj 2012

Dabarski Kukovi - maj 2012

Namesto v prenagužvano Paklenico smo se letos končno odločili za spremembo in za prvomajske praznike  odšli v Dabarske kukove. Kot smo pričakovali v Dabarskih ni bilo nobene gužve, bilo je ravno toliko folka, da nismo bili sami. Celoten tabor se mi zdi, da je zelo dobro uspel saj smo vsi preplezali nekaj lepih smeri s katerimi smo bili zelo zadovoljni.
Slike
zravn slik sn dodav še en film.

ponedeljek, 30. april 2012

Rovinj 2012

Za nami je prvomajsko druženje v Rovinju. Tokrat se ga je udeležilo 15 družin in parov  oz. 18 otrok. Nekateri so prišli samo za dan ali dva, a važno je, da je bilo vsem všeč in da razen kakšnih prask (in kakšne manjše modrice) ni bilo nobene poškodbe. Zahvala gre vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je zadeva lepo stekla (to so bili praktično vsi starejši plezalci).
"pristop"

ogrevanje, nekateri so se samo pasivno ogrevali na sončku

pogled na en del plezališča

Kar nekaj otrok je pozitivno presenetilo s svojimi sposobnostmi. Žan je na pogled splezal smer z oceno 6b in preplezal smer z oceno 7a. Nekaj otrok je doseglo oceno 6a, vsi ostali pa so se uspešno spopadali s petkami.

Slike:
prvi dan
drugi dan
tretji dan
Slik je veliko, ker se mi jih ne ljubi urejat in da bo vsak vsaj na kakšni fotki

nedelja, 22. april 2012

Zahodna liga 2012 - peta tekma - zaključek

Za nami je zadnja tekma Zahodne lige v letu 2012. Tokrat je tekmovanje v težavnosti potekalo v Šenčurju.
Mi smo imeli 4 predstavnike, ki so dosegli naslednje uvrstitve: Nika si je med 39 tekmovalkami delila 24. mesto, Ruben je med 27 tekmovalci dosegel 18. mesto. V kategoriji starejših dečkov (16) pa si je Žan delilil odlično 2. mesto, Marcel pa je dosegel 14. mesto.

Ker je bila ta tekma zaključek Zahodne lige, moramo pogledati še skupne rezultate.
Nika 23.mesto od 52 tekmovalk
Ruben 21. mesto od 63 tekmovalcev
Marcel 9. mesto od 30 tekmovalcev
Žan odlično 3. mesto od 30 tekmovalcev

V Ligi pa so na posamečni tekmi tekmovali še Urh, Ema in Lara

Nika čaka na štart

Mlajše cicibanke - podelitev

Ruben v prvi smeri

Uradni rezultati

Kratek video

sobota, 31. marec 2012

Zahodna Liga 2012 - četrta tekma

Za nami je "najgrša" tekma letošnje zahodne lige - mišljeno seveda samo glede na lepoto plezanja, ki je pri hitrostnem plezanju ni. Hitrostno plezanje je pri nas tako ali tako povsem zanemarjeno - v DP se v tej kategoriji sploh ne pleza (pa nič hudega :-) ). Tudi število prijavljenih tekmovalcev je bilo manjše kot na ostalih tekmah (razen pri mlajših cicibankah, kjer so tekmovale skoraj vse). Sama organizacija pa je bila zelo dobra, rezultati so bili hitro na voljo, prav tako tudi same podelitve.
Format plezanja je bil zanimiv, saj so tekmovalci štartali iz stola in ne izpod stene, kot je običaj pri teh tekmah.

Naši tekmovalci (z izjemo Žana) se niso najbolj izkazali, ampak to je bilo za pričakovati, saj te discipline ne treniramo (mlajše kategorije je v previsih tako ali tako ne morejo trenirati).

Žan je bil tokrat odličen 4. (v kvalifikacijah je vodil, do finala mu je zmanjkalo 0.3s za tretje mesto pa 0.03s) in je skupno četrti (za tretjim mestom zaostaja za 1. točko). Marcel je bil 9., skupno pa je na desetem mestu. Ruben je bil 21. in je skupno 29. Nika pa je bila 28. in je v skupnem seštevku zdrsnila na 23. mesto.

uradni rezultati

posnetek polfinala in finala mlajših cicibank

Nekaj slikic

torek, 27. marec 2012

Zahodna Liga 2012 - tretja tekma

Minuli vikend je bila v Žirovnici tretja tekma letošnje zahodne lige. Naši tekmovalci niso imeli najboljšega dne - očitno nas je zdelal premik ure :-)

Nika si je med mlajšimi cicibankami delila 23 mesto in je trenutno skupno 18 med 42 tekmovalkami. Ema in Lara sta bili med starejšimi cicibankami 30. oz. 34. Ruben pa je med starejšimi cicibani dosegel 32. mesto in je trenutno skupno 31 med 49 tekmovalci. Med starejšimi dečki pa se je spet najbolj izkazal Žan, ki je dosegel 7 mesto in je trenutno skupno na odličnem tretjem mestu. Marcel pa je dosegel 10 mesto in je skupno 12 med 26 tekmovalci.

Čestitke vsem - v soboto pa nas že čaka hitrostna preizkušnja na Jesenicah

Slike:
https://picasaweb.google.com/aokranj/ZahodnaLiga2012ZirovnicaTezavnost

sobota, 10. marec 2012

Zahodna liga 2012 - druga tekma

Za nami je druga tekma zahodne lige. Tekma v balvanskem plezanju je potekala v Radovljici.

Format tekme je bil dokaj zanimiv, saj so si tekmovalci sami izbirali katere probleme želijo plezati (imeli so pa največ 10 poskusov na balvan ter skupni čas tekme je bil omejen na dve uri)

Mi smo imeli 4 predstavnike. Najbolje se je spet odrezal Žan, ki je v kategoriji starejših dečkov osvojil 7. mesto. Marcel pa je bil v isti kategoriji 18ti. Pri mlajših cicibankah je bila Nika 22., pri starejših cicibanih pa Ruben 23.
Skupno je trenutno Žan na odličnem četrtem mestu, Marcel pa na 13. mestu (med 26 tekmovalci). Nika si deli 16. mesto (med 40 tekmovalkami), Ruben pa je skupno 25. (med 45 tekmovalci).
Pred nami pa so še tri tekme (2x težavnost in 1x hitrost).




Uradni rezultati

Video problemov za mlajše cicibane/cicibanke


uradne slike

Nažalost nimam foto gradiva od ostalih tekmovalcev

četrtek, 08. marec 2012

Triglav


Včeraj sva z Robertom šla po Slovenski na Triglav. Slovenska smer je slabo zalita tako, da sva imela kar veliko skalnih delov za preplezat, če pošten povem sva morala pri vseh skokih kar za skalo prjet al pa mal potulat. Zelo redko je bil tudi v skokih malo zmrznenega snega, da sva lahko piknila cepine. Iz Slovenske sva iztopila po Prevčevem izstopu kater pa je odlično zalit. Na koncu pa naju je še čakalo najprej ena ura napornega gaženja po čudovito zasneženih skalah do Kredarice in nato še ena ura do vrha kjer pa je pot že dobro utrjena.Na sestopu čez prag sva bila že dodobra izmučena ampak se nama je nasmihnila sreča, ker je pred nama že nekdo zgazil pot, tako da nama ni bilo potrebno iskati prehodov. 

nedelja, 19. februar 2012

Podlipa - Iztokova sveča


V nedeljo smo se Gašper, Robert, Luka in Ivan odpravili na najbližjo možno destinacijo - v Podlipo. Iz Podlipe malo naprej proti Vrhniki, tam kjer stoji avtobusna postaja in trafo stolpič desno z 'glavne ceste', levo od hiš, parkiraš pri kozolcu in potem naravnost poroti grapi. Malo gor po grapi, nekaj nezahtevnih skokov, nato pa pravšnja zabava za nedeljsko jutro. Po končani ledni orgiji še na kofe, doma do cajta za skuhat južno. Maja bla ziher zadovoljna.









sobota, 18. februar 2012

Idrijska bela


Nina, Ivan in jaz smo se nemenili plezat slapove v Idrijski beli. Po ogledu terena smo se odločili, da bomo splezali slap v ovinku.




Pred nami je bila v spodnjem delu slapu ravno naveza, ki začenjala vzpon, zato smo se z obvozom premaknili v zgornji del slapu. Kljub vijakom, ki jih je Bejži pozabil pri Ivanu (beri prejšnjo objavo), smo raje napeljali tope rope. Plezanje je minilo v preizkušanju različnih lednih orodij in plezanju slapu z eno derezo.

Ko se je nam je na drugem delu slapu pridružilo več navez smo se z abzajlom prestavili na spodnji del slapu, kjer smo v osami nadaljevali preizkušanje lednih orodij. Plezanje smo popestrili še s hitrostno tekmo. ki jo je dobil Ivan. Ivan je vseskozi opozarjal da "haklanje" cepina ni čisto nič kul, kar sem ugotovil ko mi je kapultiralo cepin direktno v gobec. Tako smo ugotovili, da je tudi prva pomoč v ruzaku čist kul. Pobrali smo opremo in šli domov na pozno kosilo.



luksus



Druženje / tekma

V petek je potekalo tradicionalna tekma članov AOja, ki je namenjena predvsem druženju. Letos je bila nažalost udeležba malo manjša (predvsem pogrešamo staro gardo, ki se nič več ne prikaže v telovadnici) - škoda - smo imeli pa goste iz Idrije.

Rezultati so na slikci:

Vglavnem med balvanisti je vse nas nascal David (z eno plezalko in 1 1/2 roke) - nažalost Blaž ni mogu pokazat vsega kar zmore, Ana pa ni imela svojega dneva - ostali pa itak nimamo za burek :-) Smo pa ekipno zmagal (če ni kvalitete, je tudi kvantiteta OK :-) )

Na štrek sta zmagali Patricija in Nina (neuradno, ker še ni vseh rezultatov).

Slikce

Kolaž slikc in posnetkov

Srednji slap pod Prisankom

Včeraj sva se z Borutom namenila plezat v slapove pod Prisankom. Bil je res tak čuden pozabljiv dan za naj. Mislila sva splezat centralni slap pa sva se v Loki spomnila, da sva pri Ivanu pozabila 4 ledne vijake, tako da sva morala poiskati nekaj takega kar se da splezati  z samo štirimi vijaki. Na koncu sva malo premislila pa sva mislila splezat Levi slap. Zopet seveda sva pozabila opis v avtu in nisva vedela točno kateri je levi slap, jest sem čist mislil tisti levi od Centralnega pa sva ga splezala danes sem pa ugotovil, da sva splezala Srednji slap kar pa tudi ni tako slabo z tistim tateškim vstopom.
SLIKE

torek, 14. februar 2012

Zapotoški slap


Prejšnji teden v četrtek sta si Ivan in Borut malo podaljšala praznike zato smo morali dan dobro izkoristit. Nama z Ivanom se je zdelo, da bi zaradi sušnih razmer lahko bil narejen Zapotoški slap v Zadnji Trenti. Tako smo se zjutraj v dolino Zadnje Trente, zaradi slabih snežnih razmer na Bovškem, lahko pripeljali skoraj do konca ceste. 
    Za dostop do slapu smo se odločili iti po grapi, kar nam je malo podaljšalo dostop ampak je bilo tako bolj zanimivo saj smo morali čez dva lažja zaledenela slapa, ki se jih lahko, če si prepričan vase, prepleza brez varovanja.  Na koncu se grapa močno zoži in prideš do vstopa treh slapov Zapotoškega, Levega kraka in Malega. Tam spodaj smo se odločili splezati tatežjo varianto slapu in na koncu nam ni bilo žal. Najtežji del slapu je bil prvi raztežaj z zelo strmimi 5m nato pa se slap položi do konca drugega raztežaja, ki ima na vrhu krajši zelo strm skok. Slap ima nato še en strm skok na vrhu kateri pa je za kakšen meter daljši od drugega skoka je pa zelo naporen zaradi izčrpanosti saj je slap kar dolg. Led je bil v strmih delih steklen in zelo trd tako da se je zelo lomil v položnejših delih pa je teklo čez zen in smo tako imeli manj problemov z plezanjem, če pozabim na premočene rokavice. Najboljši del ture pa je bil sestop po markirani poti za razliko od drugih slapov, pri katerih se moraš pretikati po gozdu ali skalah, smo bili zelo hitro zopet spodaj na ravnini. 
    Zapotoški slap je zelo lep ne samo zaradi samega slapu, ki je dolg in ne tako zahteven ampak ima zelo zanimiv dostop in zelo hiter sestop kar se mi zdi redkost pa še ambient je tam v dolini Zadnje Trente zelo atraktiven.

SLIKE - nekatere slike je zelo polepšal David Tončič

petek, 10. februar 2012

Na Prešernov dan


Na kulturni praznik sva se z Ivanom bala gužve v priljubljenih slapovih zato sva se odločila, da greva pogledat v Baško grapo. Ker tam še nisva bila sva na začetku malo plundrala po tamkajšnjih bregovih in na koncu le našla nekaj slapov. Slapovi so zaradi suhe zime zelo slabo narejeni, zato nama ni preostalo drugega, kot da splezava verjetno edina slapa tam narejena letos, Zlomljena bajla (4-, 90m) in Dvojni slap (3/4, 90m). V obeh slapovih je bil led zelo mehak in se je tako lažje enostavno plezalo.


Zlomljena bajla
slabo narejeni slapovi
Zgornji težji del Dvojnega slapu
Tadesni slaboviden je začetek Dvojnega
Na vrhu Dvonega slapu

Prvi cug Dvojnega