Plezalni tabor Rovinj 2015

Letos smo znova organizirali prvomajski plezalni tabor v Rovinju s skoraj petdesetimi udeleženci. Kljub slabi vremenski napovedi (ki je taka, iskreno povedano, prav vsako leto) smo se odločili malo tvegati. Jesenkotovi so se na pot odpravili že v torek, do četrtka pa se jim je pridružilo že 6 družin. Skupaj so plezali v sektorjih D oz. B4 in v B oz. B/1, B/2. Karin, Nejc in Neža Pisk so v teh dneh splezali 3x 6a in pa eno 6b.

 V petek zjutraj smo prispeli še nevezani člani AO-ja (z nekaterimi zaspankoti). Po zboru ob 10h na parkirišču pred Polarijem smo se skupaj odpravili v plezališče in sicer v sektor B/1. Opazilo se je, da je bilo veliko družin že t.i starih mačkov, saj je plezanje potekalo izjemno hitro in organizirano. Vreme se je držalo odlično, in ko smo se ob 18h vrnili v hiške na pečen krompir, je še vedno sijalo sonce. Pol ure kasneje se je ulilo in deževalo celo noč. Kljub temu smo se odpravili na nočno kopanje - morje je imelo cirka 15 stopinj.

V soboto smo v plezališče prispeli ob 11h. Skale so se dodobra posušile, razen seveda ene smotane razpoke, in Rovinj nas je nagradil z modrim nebom brez enega oblačka. Seveda nas je opeklo.
V plezališču smo preživeli cel dan. Tudi mlajši bratci in sestrice so se zelo izkazali, med njimi pa bi želela izpostaviti Nejca Filipiča in Katarino Oblak, ki sta zares plezala 'ful dobr'.
V nedeljo smo po check-outu plezali od 11h do 15h. Neža Pisk je splezala neverjetno 6c+ (Zimmer Frei, 12m) in si s tem prislužila sladoled in nutelino torto.

Povratek v Slovenijo je bil pričakovano rahlo zoprn, saj smo na mejnem prehodu čakali okoli 1 uro in pol.

Če potegnemo črto, je bil tale Rovinj izjemen uspeh. Naši plezalci so se naplezali in večinoma pokazali močno voljo in vztrajnost, marsikatero petico so preplezali tudi starši (Bravo Filipiči) in pa bratci in sestrice, za katere upam, da se naslednje leto nujno vpišejo na plezanje.

Posebna zahvala gre k družini Jesenko, brez katerih smo 'mrzli' in Juretu Pisku, hkrati pa tudi vsem udeležencem, ki so se odločili dopust preživeti z nami.

Se vidimo naslednje leto, Špela. :)

Zahodna liga 2015 - četrta tekma

V soboto 18.4 je v Kamniku potekala četrta tekma letošnje Zahodne lige - balvani. Ta tekma je bila posebna iz dveh razlogov: prvič so v Kamniku organizirali tekmo za ZL in s tem je liga prvič v eni sezoni imela dve balvanski tekmi.
Mi smo tokrat imeli 3 predstavnike (ena članica naše reprezentance je še vedno na bolniški...). Sara je bila 25., Neža 17., Ruben pa zelo soliden 9.

Do konca nas loči samo še ena tekma, ki bo 9.5 v Šenčurju - kot je že običaj za zaključek Zahodne lige.

OŠ prvenstvo 2015

V Vojniku so v soboto, 11. aprila, gostili osnovnošolsko prvenstvo v športnem plezanju. Na njem je sodelovalo 285 učencev in učenk iz 95 slovenskih šol.

Našo šolo sta zastopala Neža in Ruben. Neža je v svoji kategoriji med 72 učenkami zasedla zelo dobro 9. mesto. Ruben pa je v svoji kategoriji med prav tako 72 učenci dosegel solidno 10. mesto.

Šport mladih

Vsi rezultati

Zahodna liga 2015 - tretja tekma

Tretja tekma (težavnost) je potekala v plezalnem centru v Ljubljani. Na žalost je tudi tokrat je organizatorje "presenetila" gneča.
Naše barve sta zastopala Ruben in Sara, ki sta vsak v svoji kategoriji dosegla 14 ter 21. mesto.

Vsi rezultati

Eurotrip 2015/1 - Rio Tinello

 Po dolgem času je Blaž spet organiziral tridnevni balvanski izlet (t.i. Eurotrip). Ponovno je bil cilj Italija - bolj natančno Rio Tinello (vodniček). Sama pokrajina, do katere smo potrebovali okrog 5 ur vožnje, se nahaja sredi vinogradov. Balvani pa so iz peščenjaka - podobno kot v Cerioli, prejšni destinaciji Eurotripa.

Večino plezanja je zajetih v (dolgem) filmčku:

Balvanišče je malo manjše kot smo si predstavljali - problemov je sicer ogromno, a jih je veliko na istem balvanu. Landingi so zgledno urejeni, smo bili pa očitno zelo zgodnji, saj je bilo večino balvanov še zaraščenih s svežim in gladkim mahom.

Imeli smo se fino, plezali smo kar dosti, čeprav se nam je drugi dan mudilo v vinsko klet na degustacijo (tako je pač, če je med člani somelier in drugega kot vinogradov ni za videti). V nedeljo pa je bilo že slabo vreme, tako da smo se nekaj ur prej, kot je bilo načrtovano, odpravili domov. Kot vedno, je bil izlet dobra mešanica debate, plezanja, pizze,...

Nekaj slik:

Pogled iz okna

Add caption

soročnost je obvezna :-)

zvončnov, trobentic več kot balvanov...

Landingi so lepo urejeni (če niso preveč trhleni)

Relief v luknji balvana

Italjanski kolegi in kolegica

tipična večerja

v kleti

na preizkušnji

Apartma

Dnevna/kuhinja

Zadeva deluje

na flash je pomil posodo :-)

Zaključimo s stilom

Zahodna liga 2015 - druga tekma

V soboto je bila v Radovljici 2. tekma letošnje Zahodne lige. Kot vedno v Radovljici: Balvani. Obisk tekem se povečuje: v kategoriji starejše cicibanke je hkrati tekmovalo kar 90 otrok, kljub temu pa ni bilo prevelike gneče.

Mi smo tokrat imeli 4 predstavnike:
- Sara je med mlajšimi cicibankami s tremi vrhovi dosegla 19. mesto (39 tekmovalk)
- Nika je pri starejših cicibankah s petimi vrhovi dosegla 14. mesto (60 tekmovalk)
- Neža je med mlajšimi deklicami s šestimi vrhovi končala na 12. mestu (50 tekmovalk)
- Ruben pa je med mlajšimi dečki s štirimi vrhovi končal na 13. mestu (31. tekmovalcev).

Vsi rezultati

iRCC 2015 - druga tekma & Prestranek boulder master

Minuli vikend sta potekali dve balvanski tekmovanji. V soboto 28.2 so v Prestranku pripravili boulder master, kjer so otroci uživali v številčnih problemih. Tekme so se udeležili Špela, Sara, Neža in Ruben. Sara je bila 5., Špela pa 7. V starejši kategoriji pa sta bila Ruben in Neža, ki sta dosegla neznano in 9. mesto.

V nedeljo pa je v Radovljici potekala druga tekma iRCCja - balvani. Mi smo imeli samo eno predstavnico - v U12, ki jo je zaznamovala gneča in premalo časa (61 (35 punc in 26 fantov) tekmovalcev, 9 problemov v 1,5 ure), je Nika dosegla 17. mesto.

Petnajstka

Pravjo ena slika pove kot 1000 besed. V 6:34 minutah videa pa je približno 11820 sličic. Torej...

iRCC 2015 - prva tekma

V soboto se je s tekmo v težavnosti v Šmohorju (Hermagor, AUT) začela letošnja mednarodna regionalna plezalna liga - iRCC. Uvedli so nekaj novosti:
- kategorija U8, ki dejansko ni tekmovalno naravnana, saj ni razvrščanja po dosežku in na koncu vsi prejmejo pokale
- pri višini ni več plusov in minusov

Tokrat se je tekme udeležila samo Nika, ki je med 31 tekmovalkami v kategoriji U12 na koncu dosegla 8. mesto.
Vsi rezultati

Ogled finalne smeri (plezajo na pogled)

Finalna smer

Krasni pokali za najboljše

U12 punce, ki so počakale na razglasitev

Zahodna liga 2015 - prva tekma

Ta vikend se je začela letošnja Zahodna liga. Letos bo liga imela 5 tekem od tega kar dve balvanski :-)
Prva tekma je potekala na Jesenicah, kjer že tradicionalno vedno organizirajo hitrostno preizkušnjo. Tudi tokrat se je pokazala prednost domačega terena, saj otroci iz drugih klubov to disciplino (verjetno) težko oz. težje trenirajo.
Mi smo imeli tokrat samo dve predstavnici, saj je ena raje doma jedla torto, četrti pa je bil nažalost malo poškodovan.
Sara se je v kategoriji mlaših cicibank dobro odrezala in bila na koncu 7. Neža pa je končala na solidnem 13. mestu.

Vsi rezultati

Francoski Konjak

Ja tudi letos smo bili na štiritisočaku in to v Franciji na Bare des Ecrines (4101 m). Ta vrh je najbolj zahoden štiritisočak v Alpah, kar pomeni, da je za nas ravno na drugi strani Alp. Za raziskovalce se vsekakor splača tako daleč peljati, saj se v okolici Briancona, da občudovati lepo naravo in gričevje, če ne drugega pa se vsekakor, da naplezati po okoliških plezališčih. Tamkajšnja okolica pa ima tudi eno veliko slabost, to je znano mestece Briancon, ki privablja čisto preveč turistov in s tem luksuza, da bi res  lahko užival v avanturi, ki te čaka tam v gorah.

 Naša avantura se je začela z 9 urno vožnjo čez celotno Italijo do Briancona, naprej do vasice Alfroide in še malo naprej do koče Refuge Cezanne (1847 m). V bližini koče, se da čez noč legalno prespati, še zakuriš zgleda lahko in se pri tem malo pogreješ, ker znajo biti noči tam gar visok kar hladne tudi poleti. Naslednje jutro smo se počasi pripravili in odrinili na pot čez travnato pobočje, čez katerega vodi vijugasta široka steza k jeziku ledenika Glacier Blanc. Od tam naprej pa se je pot postavila bolj pokonci čez nekaj strmih skalnih prehodov do koče Refuge Glacier Blanc (2550 m). Po dobri uri uživaške pavze pri koči smo se odpravili ob ledeniku navzgor še po skalnati stezi in nato na ledenik. Po dokaj ravnem ledeniku smo se vzpenjali še dobro uro do vznožja koče Refuge des Ecrins (3170 m), do katere je še dobrih 100 višinskih metrov, iz ledenika ni zgledalo daleč ampak steza je bila zelo strma.  Preostanek dneva smo pri koči izkoristili za uživaški počitek, večerjo in z sončnim zahodom odšli spat. Zjutraj nas je čakala naporna pot do vrha. Najprej smo še slabo uro hodili po ravnem ledeniku nato pa se je pot proti vrhu postavila zelo pokonci čez strma z seraki obdana pobočja Ecrina. Na koncu pod vrhom nas je še čakal kar zahteven pa ne pretežak greben katerega smo navezani prečili z veliko narodnega srečavanja s ˝turisti˝. Počasi pa smo le dosegli vrh na katerem smo občudovali v razgledih na nižje okoliške griče ter Mont Blank, ki se je kazal v daljavi.

Čez celotno pot do vrha in nazaj nas je spremljala čudovita narava posejana s slapovi, jezeri, ledeniki in prečudovitimi razgledi na bližnje vrhove, zato se je trud ob vzpenjanju na vrh sploh ni zdel prevelik in smo kar lahko pozabili na vse tegobe, ki so nas spremljale na poti. Ivana in Petro je matrala višina, Krištofa neudobni čevlji, Boruta težak ruzak, Bejžita če ne drugega pa preveč turistov. Lahko pa da je za tako čudovito uživancijo narave poskrbel konjak, ki smo ga vseskozi imeli pri roki in nam je lahko omogočal pozabiti na ves vložen trud. 

Slike